Patogeni, plevel in nevretenčarji povzročajo znatne izgube gojenih rastlin po vsem svetu. Varstvo rastlin je potrebno za zaščito naših pridelkov. Njegova vrednost in koristi so očitne za kmetijstvo in gozdarstvo ter za vrtnarstvo, zlasti z zmanjševanjem izgub pridelka in zagotavljanjem kakovosti pridelkov. Poleg tega družbi na splošno prinaša znatne koristi: prispeva k zagotavljanju dohodka kmetij v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, s tem pa tudi k zagotavljanju delovnih mest na podeželju. Je pomemben dejavnik za povečanje učinkovitosti pridelave poljščin na odprtih zemljiščih in zagotavljanje neškodljivosti teh proizvodov z vidika zdravja.

Na podlagi tematske strategije iz leta 2006 za trajnostno rabo pesticidov je nastal nov zakonodajni okvir za odobritev in uporabo pesticidov. V okviru te strategije je bila 21. oktobra 2009 sprejeta Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (direktiva o trajnostni rabi), ki določa okvir za ukrepe na ravni Unije, da bi se dosegla trajnostna raba pesticidov, in sicer z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom.

Evropska komisija je skrbno spremljala izvajanje direktive o trajnostni rabi na ravni držav članic. Dosežen je bil precejšen napredek in vse države članice so že sprejele svoje nacionalne akcijske načrte. Iz rezultatov ocene pa je razvidno, da v državah članicah obstajajo precejšnje razlike pri izvajanju teh načrtov v okviru direktive o trajnostni rabi, in sicer kar zadeva njihovo celovitost in področje uporabe, zato bi države članice svoje načrte morale izboljšati, na primer vključiti merljive cilje, da bodo zagotovile jasno sliko o obsegu izvajanja te direktive.

Poseben interes in cilji so osredotočeni na uporabo in oceno načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov. Države članice še niso določile jasnih meril, s katerimi bi zagotovile, da splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi izvajajo vsi poklicni uporabniki. Skladnost z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi se na ravni posameznih pridelovalcev ne preverja sistematično.

Da bi se še naprej izboljševalo izvajanje praks trajnostne rabe in določb direktive, se usposabljanje za akterje, ki oblikujejo politike in smernice ter nadzirajo dejavnosti spremljanja in poročanja, obravnava kot ključno orodje in prednostna naloga prizadevanj Komisije.

Splošni cilji programa usposabljanja BTSF na področju integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi so:

  • Posodobitev vseh vidikov Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov s poudarkom na integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, da bi izboljšali razumevanje koncepta integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in shem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v smeri razvoja meril za ocenjevanje izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni kmetij.
  • Posebni cilji usposabljanja:

    • Povečati znanje o okviru in strategijah trajnostne rabe pesticidov.
    • Okrepiti znanje o zadevnem pravnem okviru in zahtevah, s posebnim poudarkom na specifičnih ukrepih in določbah za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi;
    • Povečati učinkovitost izvajanja ukrepov iz nacionalnih akcijskih načrtov;
    • Opredeliti vrzeli, težave in izzive, na primer boljše določanje merljivih ciljev;
    • Izboljšati znanje in vire za uporabo in oceno načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;
    • Izboljšati skladnost z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni posameznih pridelovalcev.

Na tečaju se obravnavajo naslednje teme:

  • Pravna podlaga: zahtev.
  • Države članice so primerjale izvajanje, strategije in ukrepe, izmenjavo znanja in najboljše prakse.
  • Načela, prakse in metode integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.
  • Pristopi držav članic, izmenjava znanja in najboljše prakse.
  • Sistemi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in metode zatiranja škodljivcev za posebne ustrezne kmetijske rastline/skupine v skladu s smernicami za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.
  • Ocena integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni kmetije: prakse, inšpekcijski postopki, kontrolni seznami.
  • Predstavnikom pristojnih centralnih organov, ki oblikujejo politike in navodila/smernice na nacionalni ravni, vključno s smernicami za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne rastline, ter usklajujejo dejavnosti nadzora in poročanja;
  • Predstavnikom pristojnih pokrajinskih/regionalnih/lokalnih organov, ki izvajajo uradni nadzor na ravni kmetij (organi za fitosanitarni nadzor/varstvo rastlin, plačilne agencije in/ali organi za nadzor/izdajo potrdil);
  • Predstavniki raziskovalnih inštitutov, predstavitvenih kmetij.
Zasedanje Datum začetka Končni datum Mesto Dežela
1 27/06/2022 30/06/2022 Atene Grčija
2 (preloženo zasedanje) 12/09/2022 15/09/2022 Krakov Poljska
3 17/10/2022 20/10/2022 Atene Grčija
4 14/11/2022 17/11/2022 Malaga Španija
5 12/12/2022 15/12/2022 Delft Nizozemskem
7 13/03/2023 16/03/2023 Malaga Španija
8 17/04/2023 20/04/2023 Bologni Italija
9 26/06/2023 29/06/2023 Berlin Nemčija
10 12/06/2023 15/06/2023 Toulouse Francija
11 16/10/2023 19/10/2023 Krakov Poljska
12 21/11/2023 24/11/2023 Madrid Španija
13 11/12/2023 14/12/2023 Amsterdam Nizozemskem
Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi