Patogeni, pleveli in nevretenčarji povzročajo znatne izgube gojenih rastlin po vsem svetu. Fitofarmacevtsko varstvo je nujno za zaščito naših pridelkov. Njena vrednost in korist sta očitni za kmetijstvo in gozdarstvo, pa tudi za vrtnarstvo, zlasti z zmanjšanjem izgub pridelka in zagotavljanjem kakovosti pridelkov. Zagotavlja tudi znatno splošno korist za družbo: prispeva k zagotavljanju dohodkov poslovnih kmetij v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu ter s tem tudi k zagotavljanju delovnih mest na podeželju. Je pomemben dejavnik pri povečanju učinkovitosti pridelave poljščin na odprtem zemljišču in zagotavljanju neškodljivosti teh proizvodov z vidika zdravja.

Tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov iz leta 2006 je privedla do novega zakonodajnega okvira za odobritev in uporabo pesticidov. V okviru te strategije je bila 21. oktobra sprejeta Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom.

Evropska komisija pozorno spremlja izvajanje direktive o trajnostni rabi pesticidov na ravni držav članic. Dosežen je bil znaten napredek in danes so vse države članice sprejele svoje nacionalne akcijske načrte. Čeprav rezultati ocene razkrivajo, da se države članice pri izvajanju direktive o trajnostni rabi pesticidov zelo razlikujejo glede popolnosti in pokritosti, bi morale države članice izboljšati svoje načrte, na primer vključiti merljive cilje, da bi zagotovile jasno sliko o obsegu izvajanja direktive o trajnostni rabi pesticidov.

Posebni interesi in ambicije so osredotočeni na uporabo in oceno načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi ter alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov. Države članice še niso določile jasnih meril za zagotovitev, da vsi poklicni uporabniki izvajajo splošna načela integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Skladnost z načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni posameznega pridelovalca se ne preverja sistematično.

Za nadaljnji napredek v smeri boljšega izvajanja praks trajnostne rabe in določb direktive je usposabljanje akterjev, vključenih v razvoj politik in smernic ter dejavnosti spremljanja nadzora in poročanja, obravnavano kot ključni davek in prednostna naloga prizadevanj ES.

Splošni cilji programa usposabljanja BTSF o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi so:

  • Posodobitev vseh vidikov Direktive 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov s poudarkom na integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi, da bi se izboljšalo razumevanje koncepta integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in shem integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v smeri razvoja meril za ocenjevanje izvajanja integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni kmetij.

Posebni cilji usposabljanja:

  • Povečati znanje o kontekstu in strategijah trajnostne rabe pesticidov.
  • Izboljšati znanje o povezanem pravnem okviru in zahtevah s posebnim poudarkom na posebnih ukrepih in določbah za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.
  • Povečanje učinkovitosti pri izvajanju ukrepov nacionalnih akcijskih načrtov.
  • Opredeliti vrzeli, težave in izzive, kot je izboljšanje merljivih ciljev.
  • Izboljšati znanje in vire za uporabo in oceno načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.
  • Izboljšanje skladnosti integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni posameznih pridelovalcev.

Predmet obravnava naslednje teme:

  • Pravni okvir: zahteve.
  • Države članice so primerjale izvajanje, strategije in ukrepe, izmenjavo znanja in najboljše prakse.
  • Načela, prakse in metode integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.
  • pristopi držav članic, izmenjava znanja in najboljše prakse.
  • Sistemi integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in metode zatiranja škodljivih organizmov za posamezne zadevne kmetijske rastline/skupine v skladu s smernicami o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi.
  • Ocena integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi na ravni kmetij: prakse, inšpekcijski postopki, kontrolni seznami.
  • Predstavniki osrednjih pristojnih organov, ki sodelujejo pri razvoju politik, pripravi navodil/smernic na nacionalni ravni, vključno s smernicami za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi za posamezne pridelke, usklajevanju nadzornih dejavnosti in dejavnosti poročanja.
  • predstavniki pristojnih pokrajinskih/regionalnih/lokalnih organov, ki sodelujejo pri uradnem nadzoru na ravni kmetij (fitosanitarni organi/organi za varstvo rastlin, plačilne agencije in/ali organi za nadzor/certificiranje).
  • Predstavniki raziskovalnih inštitutov, predstavitvenih kmetij.
Zasedanje Datum začetka Končni datum mesto Država
1 27/06/2022 30/06/2022 Atene Grčija
2 (preloženo zasedanje) 12/09/2022 15/09/2022 Krakov Poljska
3 17/10/2022 20/10/2022 Atene Grčija
4 14/11/2022 17/11/2022 Malaga Španija
5 12/12/2022 15/12/2022 Delft Nizozemska
7 13/03/2023 16/03/2023 Malaga Španija
8 17/04/2023 20/04/2023 Bologni Italija
9 26/06/2023 29/06/2023 Berlin Nemčija
10 12/06/2023 15/06/2023 Toulouse Francija
11 16/10/2023 19/10/2023 Krakov Poljska
12 21/11/2023 24/11/2023 Madrid Španija
13 11/12/2023 14/12/2023 Amsterdam Nizozemska
14 18/03/2024 21. marec 2024; bari Italija
15 06/05/2024 09/05/2024 Krakov Poljska
16 17/06/2024 20/06/2024 Riga Latvija